Gnojilni načrt: evidenca gnojenja, zemljišča in vodno dovoljenje

Najprej preverite, v katero intervencijo so vključene vaše površine. Če sodelujete pri PGS, odprite obrazec zmanjšanja porabe pri preciznem gnojenju. Če imate KOPOP z mineralnimi gnojili, v navodilih preverite zahtevo po analizi tal in petletnem načrtu.

Analiza tal in načrt za KOPOP

Za GERK v intervencijah KOPOP, na katerih uporabljate mineralna gnojila, potrebujete analizo tal in gnojilni načrt. Analiza zajema pH, P, K in organsko snov; pri trajnem travinju analiza organske snovi ni potrebna. Za operacije IPP, IPZ, IPH, IPSO in IPG veljajo zahteve iz tehnoloških navodil za te operacije.

Gnojilni načrt za KOPOP je petleten in temelji na veljavni analizi tal, ki ob pripravi načrta ni starejša od 5 let. Če je načrt starejši od pet let ali še ni izdelan za vse GERK z mineralnimi gnojili, mora biti izdelan najpozneje do poteka roka za oddajo zbirne vloge; v letu 2026 je to do vključno 15. maja 2026. ARSKTRP izpolnjevanje te zahteve preveri s pregledom na kraju samem. Analize in načrti se hranijo na gospodarstvu in se ne pošiljajo na ARSKTRP.

Izjema za organska gnojila še vedno zahteva evidenco

Če uporabljate samo organska gnojila, analiza tal in gnojilni načrt po skupnih pravilih KOPOP nista potrebna. Vendar je treba voditi evidenco o uporabi organskih in mineralnih gnojil. Izjema velja tudi pri vključitvi samo v operacije PS_GOV, PS_PRAP, PS_DROB, HAB, MET, STE, HABM, MOKR_BAR, SUHI_KTP, VTSA, S50, GRB, MEJ, ITRV, VTR ali SUHA_TRAV oziroma njihovo kombinacijo.

Posebni gnojilni načrt PGS 2026: vse rubrike

Gnojilni načrt v letu 2026 za PGS prikazuje zmanjšanje porabe pri operaciji Precizno gnojenje in škropljenje intervencije KOPOP_NV. V glavo vpišite KMG-MID. Uporabite lahko drugo obliko zapisa z enako vsebino.

Za sekcijsko odpiranje in zapiranje pri dognojevanju z dušikom vpišite ustrezno šifro: 1 za trosilnike mineralnih gnojil in 2 za trosilnike briketiranih organskih gnojil.

Odstotek porabe in količina gnojila sta različni rubriki

V obrazec PGS vpišite odstotke letne porabe po GERK. V evidenco posameznega gnojenja pa sodijo dejansko uporabljene količine.

GERK in zgodovina zemljišča

Gnojilni načrt in opravljena dela povežite s pravim GERK. Zapišite domače ime njive, kulturo in dejansko izvedene ukrepe. Za gnojilni načrt izberite zemljišča svojega gospodarstva in pripadajoči KMG-MID.

Kmetijsko gospodarstvo ob vpisu v register kmetijskih gospodarstev (RKG) pridobi identifikacijsko številko KMG-MID. Kmetijska zemljišča se v RKG vpisujejo kot GERK-i: strnjene površine kmetijskega zemljišča enega kmetijskega gospodarstva z enako vrsto rabe.

Dva vpogleda v podatke RKG

Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP-RKG je namenjen vpogledu v javno dostopne podatke. eRegister kmetijskih gospodarstev nosilcu in članom kmetije omogoča pregledovanje pisnih in grafičnih podatkov o njihovem gospodarstvu; dostop je mogoč le z digitalnim potrdilom. Za javne grafične podatke zato odprite pregledovalnik, za pisne in grafične podatke svojega gospodarstva pa eRegister.

Vpis v RKG in spremembe podatkov izvajajo upravne enote. Če se vaš načrt in register ne ujemata, preverite identifikator, obseg in vrsto rabe zemljišča.

Podatki o gospodarstvu v RKG

V RKG se vodijo tudi podatki o namestniku, članih in zaposlenih, dopolnilnih dejavnostih, kontrolah ter vključitvi v sheme kakovosti.

GERK v uradni evidenci FFS

Glava Priloge 1 evidence FFS vsebuje KMG-MID ter GERK oziroma parcelno številko in katastrsko občino. Preglednica vsebuje rastlinsko vrsto oziroma rabo zemljišča in površino, na kateri je bil izveden ukrep.

Če ima nosilec KMG-MID več GERK-ov z isto kulturo, se v eni evidenci navedejo vsi GERK-i in se ena evidenca vodi za vse. Če se določena aktivnost opravi samo na nekaterih GERK-ih, se to navede v opombah. Pri branju skupnega lista zato ločite nabor površin v glavi od dejanskega obsega posamezne vrstice.

Kolobar po 4. členu Pravilnika o uporabi FFS

Pri pridelavi kmetijskih rastlin na njivah se izvaja ustrezen kolobar. Obvezna je vsakoletna menjava glavnih posevkov na najmanj 60 % ornih površin kmetijskega gospodarstva. Na ostalih 40 % ornih površin se posevek zamenja najpozneje po treh letih; v teh treh letih je med glavnimi posevki obvezen podsevek, dosevek ali drugi glavni posevek.

Člen se ne uporablja za kmetijska gospodarstva z 10 ha ali manj ornih površin ter za gospodarstva, kjer se več kot 75 % ornih zemljišč uporablja za pridelavo trav ali drugih zelenih krmnih rastlin, ostaja neobdelanih, je namenjenih pridelavi stročnic ali kombinaciji teh načinov rabe. Ne uporablja se tudi za gospodarstva, kjer več kot 75 % upravičenih kmetijskih površin obsega trajno travinje za krmo, in za gospodarstva, certificirana po Uredbi (EU) 2018/848 o ekološki pridelavi.

Pri preverjanju menjavanja kultur primerjajte pretekle posevke in dejansko površino gospodarstva.

Predlog spremembe dejanske rabe

Če opazite, da dejanska raba na terenu ne ustreza zapisu, pošljite predlog s svojimi podatki, katastrsko občino in parcelo, opisom spremembe ter dokazili.

Predlog za spremembo podatkov v evidenci dejanske rabe lahko poda vsakdo, ustno na zapisnik, pisno ali na elektronski naslov raba.mkgp@gov.si. Predlog mora vsebovati ime in priimek oziroma naziv in naslov prijavitelja, lokacijo z navedbo katastrske občine in številko parcele, opis predlagane spremembe in dokazila.

Za vsak poligon se v evidenci vodijo identifikacijska oznaka, vrsta dejanske rabe, površina, umestitev v prostor v državnem koordinatnem sistemu in datum spremembe. Pri poligonu zato preverite identifikacijo, vrsto rabe, površino, prostorsko umestitev in datum spremembe.

Interpretacijski ključ dejanske rabe

Vrste dejanske rabe se določajo na podlagi interpretacijskega ključa, ki vsebuje šifrant vrst dejanske rabe, navodila za zajem podatkov, opise posameznih vrst dejanske rabe in najmanjše površine zajema posameznih vrst dejanske rabe. V ključu poiščite šifro in opis, ki ustreza terenu, ter preberite navodila za zajem in najmanjšo površino zajema te kategorije.

Namakanje: vir vode in dovoljenje

Za neposredno rabo vode za namakanje vložite vlogo za vodno dovoljenje. Zalivanje vrta do 300 m², kjer se gojijo vrtnine in sadje za lastno porabo, se evidentira na podlagi predloga za izdajo potrdila za evidentiranje posebne rabe vode.

Izberite postopek glede na vir

Vloga za pridobitev ali podaljšanje vodnega dovoljenja se vloži pri Direkciji RS za vode (DRSV), po pošti ali osebno. Za kmetijska in nekmetijska zemljišča se vložita ločeni vlogi. Odvzem iz javnega vodovoda ima svoj obrazec. Obrazec zato izberite glede na to, ali vodo odvzemate neposredno ali jo rabite iz javnega vodovoda.

Priloge k vlogi

Pri odvzemu vode iz izvira, vrtine, vodnjaka ali drenažnega zajetja je priloga hidrogeološko poročilo. Pri odvzemu iz vodotoka se hidrološko poročilo predloži na poziv direkcije v postopku. Prilogi sta še tehnična dokumentacija in kopija načrta parcele z vrisom predvidenih objektov, to je odvzemnega objekta. Če prosilec ni lastnik nepremičnine zajetja, se priloži izjava lastnika; če prosilca zastopa pooblaščenec, se priloži pisno pooblastilo.

Tehnično poročilo za namakalni sistem

Tehnično poročilo vsebuje opis odvzema vode, dovodnega sistema, odvodnega sistema z iztokom in opis naprave za rabo vode. Dodajo se risbe oziroma skice rešitev v primernem merilu, situacija objektov in naprav ter tlorisi in prerezi zajetja, dovoda in odvoda.

Minimalno hidrogeološko poročilo za vodnjak

Za namakanje kmetijskih zemljišč s predvidenim odvzemom do 5 l/s se hidrogeološko poročilo izdela po Navodilu št. 1 DRSV z dne 30. 6. 2026. Za vodnjak ali črpalno vrtino vsebuje skico in fotografijo objekta, leto izdelave ter oznako, ali je vodnjak vrtan ali kopan. Tehnični del zajema globino in premer vodnjaka, globino polnih in filtrskih cevi ter njihov tip. Poročilo vsebuje še podatke o črpalki, vodonosniku in gladini vode.

Podatki o gladini vode in vodonosniku so globina vode pred začetkom črpanja, datum zadnje meritve gladine, datum in trajanje črpalnega preizkusa, stabilizirana gladina vode med črpanjem in nazivna črpana količina (l/s) ter izdatnost vodnjaka (l/s). Sledijo transmisivnost (T) in koeficient prepustnosti (k), vplivni radij črpanja ter ocena znižanja gladine vode med sušnim obdobjem. Stare meritve predložite z datumom in lokacijo.

Režim črpanja

Podatki o režimu črpanja so maksimalni odvzem (l/s), povprečni odvzem (l/s) in dnevni odvzem (m3/dan). Način črpanja je s potopno črpalko, natega ali »centrifugalna« (zunanja) črpalka; poročilo navede tudi globino vgrajene črpalke ali sesalnega koša in zmogljivost črpalke. Največjega in povprečnega odvzema v l/s ne zamenjajte z dnevnim odvzemom v m³/dan; pri vsaki vrednosti ohranite ustrezno enoto.

Poročilo opisuje težave s kakovostjo in gladino vode pri črpanju: kalnost, bakteriološko onesnaženje, kemijsko onesnaženje (nitrati) in presihanje. Opisana sta tudi raba tal v neposredni okolici vodnjaka ter litologija zajetega sloja in krovnih plasti nad vodonosnikom.

Poročilo za zajeti izvir

Poročilo za zajeti izvir vsebuje datum ogleda, skico in fotografijo objekta, način izvedbe zajetja in način izkoriščanja. Navedeni so odstotek zajete vode glede na minimalni pretok zajetja in ocena pretoka izvira na dan ogleda (nizki, srednji, visoki). Poročilo opredeli tudi režim toka (stalen, močno spremenljiv, presihajoč), površinsko zaledje izvira, najbližje sosednje zajetje, vrtino ali izvir ter ime vodotoka, ki ga izvir napaja.

Za nezajeti del vode se pri odvzemu iz izvira navedejo opis načina izvajanja meritev, pregledna situacija z vrisanim mestom meritev, skica izvedbe pretočnega profila ter koordinate mesta meritev v državnem koordinatnem sistemu (D96/TM). Opazovanje presihanja povežite z datumom.

Naslednji korak

Za gnojenje odprite obrazce Zbirne vloge 2026. Za namakanje oddajte vlogo DRSV po pošti ali osebno.